Kako grafiko pripraviti na tisk?

Kako grafiko pravilno pripraviti za tisk?

Verjetno smo prav vsi že naleteli na situacijo, ko smo iz tiskarne prejeli precej znan odgovor, ki se ga marsikdo celo boji. “Tiskovina ni pravilno pripravljena in je zato ne moremo natisniti. Prosimo popravite.” Tudi v tiskarnah si želimo, da bi bilo takšnih situacij kar se da malo, zato vas želimo že pred pripravo same grafike opolnomočiti z znanjem, da bo grafika na tisk pravilno pripravljena.

Pri pripravi grafike moramo pomisliti na kar nekaj dejavnikov

Začnimo pri podrobnem pregledu grafike

Majhne pomanjkljivosti, kot so tipkarske in slovnične napake, so lahko razlika med zaključkom prodaje in strankino izbiro konkurence. Anketa podjetja Standing Dog Interactive je pokazala, da večina ljudi meni, da so tipkarske in slovnične napake odločilni dejavnik, ali naj nadaljujejo z branjem ... ali ne.

Po tem, ko smo preverili ali je na naši grafiki vse pravilno urejeno, se moramo lotiti tehničnih adaptacij grafike. Veliko enostavneje je, če podrobnosti pravilne priprave grafike poznamo že preden se lotimo dizajniranja, saj bomo imeli tako manj dela.

Grafiko moramo pred tiskom postaviti v CMYK okolje

Če je naša grafika namenjena tiskanju, je zelo pomembno, da jo postavimo v CMYK okolje. Tako RGB kot CMYK sta načina za mešanje barv v grafičnem oblikovanju. Barvni način RGB je najboljši za digitalno delo, medtem ko se CMYK uporablja za tiskarske izdelke.

RGB (red, green in blue) je barvni prostor za digitalne slike. Popolnoma brezskrbno lahko torej RGB način uporabimo takrat, kadar se bodo naše grafike prikazovale na različnih zaslonih.

Na drugi strani je CMYK (Cyan, Magenta, Yellow, Key/Black) barvni prostor za tiskovine. Tiskalni stroj ustvarja slike s kombiniranjem barv CMYK v različni meri s fizičnim črnilom. To je znano kot subtraktivno mešanje. Vse barve se začnejo kot prazna bela, vsaka plast črnila pa zmanjša začetno svetlost, da ustvari želeno barvo. Ko se vse barve pomešajo skupaj, ustvarijo čisto črno.

Ločljivost

Preden tiskovino pošljemo v tiskarno se moramo absolutno prepričati še, da so vse naše slike vsaj 300 dpi (pik na palec). Če so slike nižje ločljivosti, so lahko natisnjene zamegljeno oz. “pikselsko”, kar bo zagotovo pokvarilo izgled grafike, ki smo jo izdelali.

Oznake obrezovanja

Mnogim najmanj znane so oznake obrezovanja. Vendar jih tiskarna nujno potrebuje, da bo lahko grafika izdelana v merah, kot si jih želimo.

Vse datoteke sicer omenjenih oznak ne potrebujejo, vendar se bomo pri grafičnem dizajnu slej kot prej srečali z njimi. Oznake obrezovanja označujejo, kje bo naša zasnova izrezana. Spoznati pa je potrebno tudi izraz „bleed“, ki predstavlja mesto, kjer deli besedila ali predmeti segajo čez mejo strani. Če na bleed ne bomo pozorni, bomo tvegali, da bomo imeli ob eni strani belo obrobo ali pa nam bo del grafike (ki sega preko označenega roba) tiskalnik porezal in na izdelku ne bo vidna. To nam na končnem izdelku seveda ne bo všeč.

Svoje datoteke ne pozabimo shraniti kot PDF

Ko smo skrbno pregledali prav vsak zapisan korak, je čas, da shranimo svoje delo v obliki PDF. Datoteke PDF so večinoma formati datotek za tiskanje brez izgub (o tem smo govorili v prejšnjem blogu), ki so kot nalašč za ta namen. Ko imamo vse shranjeno v PDF-ju, smo pripravljeni in datoteko lahko pošljemo tiskarni!