-
Vaša košarica je prazna!
- +386 31 308 808 (pon-pet: 7.30-15.30 ure)
- info@versaprint.si
- Brezplačna dostava
Meni
Vaša košarica je prazna!
Navadno so najbolj zanimive stvari v življenju tiste, ki jih vidimo. Slike in videoposnetki so velikokrat bolj privlačni kot napisana beseda, ljudje pa si grafične vsebine ogledujemo ves čas. Nikakor ne smemo zanemariti pomena dobrega pisanja, ki je vsekakor izjemno učinkovito, vendar je v dobi interneta dejstvo, da si ljudje vse večkrat ogledujemo fotografije, infografike ali zanimive videoposnetke, ki nas pritegnejo s svojo izvirnostjo in nam podajo številne podatke, ki nas zanimajo.
Da lahko posameznik z grafike razbere podatke, ki jih grafika sporoča, pa mora biti le-ta seveda pripravljena v ustreznem formatu. Pri manjših velikostih grafik navadno ne bomo naleteli na težavo, vsekakor pa se z vprašanjem “Kakšna je razlika med bitmap in vektorjem?” hitro soočimo, ko je potrebno kakšno grafiko natisniti.
Oblikovalci, ki grafične vsebine ustvarjajo, za shranjevanje slik uporabljajo dve vrsti formata: bitno sliko in vektorsko grafiko. Bitne slike, ki so ustvarjene iz različnih barvnih pikslov, so najpogostejša vrsta slik, ki jih najdemo v digitalnih izdelkih in spletnih mestih. Nasprotno se vektorske slike zanašajo na matematične enačbe za ustvarjanje dvodimenzionalne slike. Le-te pogosto uporabljamo kadar je velikost datoteke velika in je poudarek na informacijah, ki jih moramo prenesti. Vektorski format se največkrat uporablja tudi pri tiskanju, saj nam zagotavlja čiste in ravne ter predvsem jasne linije. Ampak več o tem kasneje.
Da bi bolje razumeli koncept, si lahko bitmap ali rasterske slike predstavljamo tudi kot slike, shranjene v obliki niza drobnih pik, ki jih imenujemo piksli. Vsaka slikovna pika je pravzaprav zelo majhen kvadrat, ki mu je dodeljena barva. Ti kvadratki so nato razporejeni v vzorec, ki tvori sliko. Ko bitno sliko povečamo, bomo opazili posamezne slikovne pike, ki to sliko sestavljajo.
Za razliko od bitnih slik vektorske slike ne temeljijo na vzorcih slikovnih pik, temveč uporabljajo matematične formule za risanje črt in krivulj, ki jih je mogoče kombinirati in tako ustvariti sliko iz geometrijskih predmetov, kot so krogi in poligoni.
Vektorske slike imajo nekaj pomembnih prednosti pred bitnimi slikami. Navadno so manjše od bitnih slik. To je zato, ker mora bitna slika shraniti barvne informacije za vsak posamezen piksel, ki tvori sliko. Vektorska slika mora samo shraniti matematične formule, ki sestavljajo sliko, te formule pa zavzamejo precej manj prostora.
Vektorske slike so tudi bolj razširljive kot bitne slike. Ko se bitna slika poveča, lahko dokaj hitro opazimo posamezne slikovne pike, ki sestavljajo sliko. To je najbolj opazno na robovih slike. Obstajajo načini, kako narediti te nazobčane robove manj opazne, vendar to pogosto povzroči tudi zamegljenost slike. Ko se vektorska slika poveča, se slika ponovno nariše z uporabo matematične formule, tako da je nastala slika enako čista kot izvirna.
Trije najbolj priljubljeni slikovni formati, ki se uporabljajo na spletu (PNG, JPEG in GIF), so formati bitnih slik. Danes vsi večji brskalniki podpirajo tudi format SVG (Scalable Vector Graphics).
Formati bitnih slik so najboljši za slike, ki morajo imeti široko paleto barvnih stopenj, kot je večina fotografij. Po drugi strani so vektorski formati boljši za slike, ki so sestavljene iz nekaj enobarvnih področij.
Zakaj je za tisk vedno bolje uporabiti vektorsko grafiko?
Kot smo omenili že zgoraj, je za tisk veliko bolje uporabiti vektorsko grafiko. Prva in tudi poglavitna prednost vektorske grafike pred bitno je njena ločljivost. Če bomo pri tisku uporabili vektosko grafiko, bo tiskovina čista in jasna.
Seveda se nam velikokrat dozdeva, da je tudi grafika, ki jo imamo shranjeno v .jpg ali .png formatu popolnoma jasna, tiskarna pa kljub vsemu vztraja pri tem, da ji za tisk priskrbimo vektor. Zakaj?
Res je, da je lahko na zaslonu monitorja ali na majhnih izpisih razlika včasih precej majhna. Vendar takoj, ko je slikovna grafika povečana ali natisnjena z visoko ločljivostjo, postane razlika več kot očitna – v večini primerov s prostim očesom tudi zelo jasno vidna. Zato se velika večina tiskarn tiskanju bitnih grafik izogiba.
V večini primerov je to relativno enostavno ugotoviti že po končnici, ki jo ima naša datoteka.
Vektorska grafika ima običajno naslednje končnice:
Grafika iz slikovnih pik pa sledeče:
Kljub vsemu pa se lahko včasih zatakne. Nekatere vrste datotek lahko vsebujejo tako vektorsko kot slikovno grafiko: datoteke AI, EPS in PDF so običajno vektorske, lahko pa vsebujejo tudi grafiko slikovnih pik. Nasprotno pa lahko datoteke PSD vsebujejo tudi vektorske plasti.
Če nismo prepričani ali je naša grafika zares postavljena v vektor, se o tem lahko prepričamo tako, da odpremo datoteko s programi, kot je Adobe Illustrator ali jo vizualno pregledamo, npr. s »Predogledom« na Macu ali z brezplačnim Adobe Acrobat Readerjem. Če slika ostane ostra, tudi če jo drastično povečamo, je to vektorska datoteka. Če ne, je sestavljena iz slikovnih pik.